»V gradbeništvu bomo koristi umetne inteligence (UI) najprej deležni pri procesih in podatkih. Umetna inteligenca je tu močna, ker temelji na jeziku in strukturi dokumentov. Pri jedru inženirskega dela – projektantskih odločitvah, izračunih, domenskih specifikah – bodo še vedno ključni strokovnjaki,« nam je v pogovoru povedal Jure Česnik, vodja digitalnih procesov v projektantski družbi Elea iC. Ob tem pa dodal, da si bodo vsi v prihodnje pomagali z boljšimi orodji. Umetna inteligenca je po mnenju našega sogovornika orodje, s katerim izboljšamo konkurenčnost. Vendar, opozarja Česnik, treba je biti pozoren, med drugim tudi na to, katere podatke lahko delimo v odprta okolja.
Gradbeništvo, pa ne le v Sloveniji, velja za panogo z nizko produktivnostjo. Je digitalizacija res ključna za višanje dodane vrednosti?
Je pomemben vzvod, ne pa edini. Nizka produktivnost te panoge ni slovenska posebnost, zelo podobno je v tujini. V Sloveniji je morda bolj akutno, ker je panoga razdrobljena, projekti so pogosto manjši, kadrovske zmogljivosti pa omejene. Digitalizacija ne pomeni samo uvedbe enega orodja, temveč spremembo načina dela. Z velikimi količinami podatkov lahko naročnik bolje upravlja vse, od projektiranja do izvedbe. Komunikacija med vsemi akterji je posebna zgodba.
BIM oziroma informacijsko modeliranje gradenj je bil prvi večji preboj. Vendar gre za stare vzorce, ne le v gradbeništvu, ampak tudi v drugih industrijskih panogah. V Sloveniji ste te procese prvi prevzeli projektanti. Zakaj?
Res je, da smo prvi posvojili ta sistem načrtovanja, ki se lahko pozneje prenese na izvedbo in tudi upravljanje stavb. Iskreno, prvi, ki smo z uvedbo BIM pridobili, smo bili prav mi. Prve očitne prednosti takšnega pristopa se najbolj pokažejo, ko objekt še ni zgrajen. S takšnim sistemom lahko usklajujemo, preverjamo morebitne napake, simuliramo procese in najdemo boljše rešitve. Ko je enkrat beton vgrajen, je odpravljanje napak zelo drago. Zato se koristi BIM med projektiranjem najhitreje materializirajo.
Nato so digitalizacijo prevzeli tudi izvajalci in investitorji.
Točno tako. Digitalizacija se širi po vsej verigi razvoja projekta. Vendar so dinamika in motivi različni. Projektanti gledamo na kakovost rešitev in usklajenost dokumentacije, izvajalci na obvladovanje gradbišča in dokazljivost izvedenega, investitorji pa na nadzor, sledljivost, obvladovanje tveganj in formalnopravne obveznosti.
Je razlika med javnimi naročniki velika?
Gotovo. Večji javni investitorji si lažje privoščijo sistematične premike. Imajo večje projekte, večji proračun in več usposobljenih kadrov, ki razumejo in se hitreje učijo. Na občinski ravni je pogosto težje. Že zaradi kadrovske podhranjenosti in raznolikosti projektov. Tipičen problem ni pomanjkanje volje, ampak premalo ljudi. Kdo bo procese postavil, kdo vzdrževal standarde in kdo razumel, kaj sploh zahteva trg oziroma skupnost.
Intervju lahko v celoti preberete na tej povezavi
