»Nagrade Inženirske zbornice Slovenije za inženirsko odličnost ne dojemam kot osebno nagrado, ampak nagrado vseh sodelavcev, ki projektiramo predore,« nam je povedal dr. Vojkan Jovičić, gradbeni inženir geotehnik in direktor Inštituta IRGO. Inštitut ima korenine v rudarstvu, pozneje so začeli zaposlovati tudi gradbene inženirje. Nato se je zgodba razvila v današnjo smer – zdaj so specialisti za geotehniko, geomehaniko in projektiranje predorov. V svoji karieri je Vojkan Jovičić projektiral 17 cestnih in železniških predorov, ki so skupaj dolgi okoli 70 kilometrov. Pravi, da sta njihovo projektiranje in gradnja zelo zahtevna, brez teh objektov ni železniških in avtocestnih povezav. Sodeloval je tudi pri projektiranju karavanškega predora in železniških predorov na trasi drugega tira. Pri obeh projektih je tudi geotehničini nadzornik. Zato na začetku vprašanja, kako tečejo dela na obeh velikih slovenskih infrastrukturnih projektih.
Čestitke za nagrado. Če dovolite, bi se ji posvetila malo pozneje. Najprej bi vas prosil, ali lahko poveste, kako teče gradnja predorov na trasi drugega tira?
Na tej trasi je treba v obeh ceveh zgraditi 37 kilometrov vseh predorov, zdaj moramo prekopati še okoli šest kilometrov v najdaljših dveh predorih Lokev in Beka.
So kakšne težave?
Vsi predori so unikatni, pri gradnji vseh se pojavljajo nepredvideni dogodki, kar rešujemo sproti. Gre za kraški svet in do zdaj smo zabeležili 58 izrednih dogodkov oziroma večjih kraških pojavov, ki jih je bilo treba premostiti. Gre za 50 do sto metrov globoka brezna s premerom do 20 metrov. Manjših pojavov je bilo vsaj tisoč.
Kako potekajo postopki ob večjem kraškem pojavu?
Splošnega recepta ni. Vsak tak dogodek rešujemo posebej. Prav zdaj projektiramo 22 metrov dolgo betonsko premostitveno konstrukcijo za kraški pojav številka 54 v predoru Lokev. Ne premoščamo jame, ampak strop, pod katerim je ta jama. Sicer smo pričakovali, da se bo ta strop podrl sam od sebe, pa se ni. Vendar proge čez tak strop ne moremo speljati, zato ga bo treba premostiti, da se obremenitve vlakov ne bodo prenašale na labilni strop.
Po mojem občutku od začetka gradnje niste naleteli na nič kaj spektakularnega oziroma katastrofalnega.
Za zdaj jame res niso bile velike, da bi za dlje ustavile gradnjo. Lahko bi rekel, da smo, vsaj do zdaj, imeli tudi malo sreče.
Intervju, ki je bil objavljen an portalu TOP Gradbeništvo lahko v celoti preberete tukaj.
