Tri diplomante ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo smo vprašali, kako je potekal njihov študij, kje in kdaj so se prvič zaposlili in kako so napredovali, da zdaj zasedajo zahtevna in odgovorna delovna mesta.

Obenem smo pridobili mnenje fakultete o tem, kako oni vidijo karierne možnosti diplomantov, ki končajo dodiplomski in podiplomski študij. Razložili so nam še, kako fakulteta med študijem poleg znanj razvija tudi njihove sposobnosti za odločanje in argumentiranje svojih rešitev.

Podjetje ustanovil že leta 2009

Matej Uršič, lastnik in prokurist podjetja Hidrolab: »Za lastno podjetniško pot sem se odločil med podiplomskem študijem na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo med letoma 2003 in 2009. Takrat sem se ukvarjal z zanimivimi in zahtevnimi projekti pri oskrbi s pitno vodo, odvajanjem in čiščenjem odpadih vod ter z zagotavljanjem poplavne varnosti. Projektantsko podjetje Hidrolab sem ustanovil jeseni 2009. Lani nas je AJPES uvrstil med hitro rastoča podjetja v obdobju od 2018 do 2022.

Na dodiplomski študij smeri vodarstvo in komunalno inženirstvo sem se v študijskem letu 1998/99 vpisal v prvi generaciji študentov, jeseni 2003 pa sem ga kot tretji diplomant končal. Prvič sem se zaposlil mesec dni po opravljeni diplomi. Na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sem bil do leta 2009 na katedri za zdravstveno hidrotehniko zaposlen kot mladi raziskovalec. Tistega leta sem z doktoratom uspešno končal podiplomski študij hidrotehnike. Zdaj v podjetju poleg funkcije prokurista opravljam naloge vodje projektiranja in pooblaščenega inženirja gradbene stroke.«

Vodi notranji nadzor na viaduktih drugega tira

Anka Ilc, vodja laboratorija, Structum: »V podjetju vodim laboratorij in skrbim za pravilno izvajanje preizkuševalnih metod, s sodelavci vpeljujem nove preizkuševalne metode in organiziram delovne ter izobraževalne procese. Skrbim za razvoj in zadovoljstvo zaposlenih. V laboratoriju pripravljamo betonske mešanice in svetujemo pri izbiri tehnologije vgradnje betona za viadukte, industrijske tlake in zahtevnejše objekte visokogradnje.

Vodim notranjo kontrolo na viaduktih, med katerimi sta tudi Gabrovica in Vinjan na trasi drugega tira železniške povezave med Divačo in Koprom. Sodelujem pri raziskovalno-razvojnih projektih, pregledujem izvedene objekte, pripravljam predloge sanacij ter vodim kontrolo njihove izvedbe. V sklopu doktorskega študija smo razvili računalniški program, s katerim določimo temperaturni odziv strjujočega se in strjenega betona. Ta program zdaj uporabljam v praksi na realnih, predvsem masivnih betonskih elementih.

Na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sem diplomirala leta 2007, naslednje leto sem se kot mlada raziskovalka iz gospodarstva zaposlila v podjetju Primorje. Po diplomi sem rodila sina, nato sem se jeseni vpisala na podiplomski študij gradbeništva. Kljub stečaju Primorja in izgubi statusa mlade raziskovalke sem študij leta 2013 z zagovorom doktorske disertacije uspešno končala. Takrat sem že bila zaposlena v podjetju Structum, ki se usmerja v razvoj tehnologij in preiskave betona ter zemljin. Glavni del našega dela je tudi izvedba nadzora kakovosti na objektih.«

V Švici raziskuje umetno inteligenco

Žan Gojčič, vodja raziskovalne ekipe, Nvidia: »Nadziram ekipo sodelavcev, s katerimi raziskujemo umetno inteligenco in računalniški vid. Poudarek je na rekonstrukciji simulacijskih orodij iz zajetih senzorskih meritev za razvoj samovozečih avtomobilov.

Univerzitetni študij prve stopnje geodezija in geoinformatika sem končal leta 2013. Po končanem študiju sem nadaljeval izobraževanje na Tehniški univerzi v Gradcu (smer geoinformatika). Magistrski študij sem z odliko končal leta 2016. Nato sem izobraževanje nadaljeval na doktorskem študiju v Zürichu (ETH Zürich). Tam sem leta 2021 doktoriral pod mentorstvom Andreasa Wieserja. Za doktorsko delo sem prejel medaljo ETH, najvišje priznanje, ki ga ETH Zürich podeljuje za doktorske naloge.

Po končanem izobraževanju sem istega leta pri podjetju Nvidia postal raziskovalec – znanstvenik. Predlanskim sem napredoval na mesto višjega raziskovalca – znanstvenika in pred kratkim v podjetju prevzel naloge, ki jih opravljam zdaj.«

Podjetja potrebujejo več diplomantov, kot jih konča študij

Na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo na vseh treh stopnjah v tem šolskem letu študirajo 804 študenti. V prejšnjem šolskem letu je študij končalo 157 diplomantov, predlanskim štirje več. Kot pravi dekanja Fakultete za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani dr. Violeta Bokan Bosiljkov, je povpraševanje po diplomantih in magistrantih vseh študijskih programov ljubljanske fakultete za gradbeništvo in geodezijo bistveno večje od ponudbe na trgu.

Potencial poklicev, za katere izobražujejo na fakulteti, je zelo velik. Pomanjkanje inženirskih kadrov te fakultete se kaže tudi v tem, da precej študentov dela v stroki že med študijem. »Veseli nas tudi, da se za študij na naši fakulteti odloča vse več deklet, zdaj pomenijo več kot tretjino študentov,« pravi Violeta Bokan Bosiljkov.

Diplomanti fakultete se lahko zaposlijo v različnih gradbenih, geodetskih in drugih inženirskih podjetjih, v podjetjih, ki razvijajo in izdelujejo najsodobnejše merilne naprave ali se ukvarjajo z razvojem napredne programske opreme. Prav tako jih potrebujejo industrija gradbenih materialov, nepremičninske agencije, urbanistična podjetja in projektivni biroji. Zaposlijo se lahko tudi na občinah, v javnih komunalnih in energetskih podjetjih, na ministrstvih, vladnih agencijah in zavodih kot menedžerji, člani nadzornih svetov ali sodni izvedenci, pa tudi na univerzi in inštitutih.

S prakso med študijem do zaposlitve in kariere

»Želimo, da se bodoči diplomanti hitro prilagodijo konkretnemu delovnemu okolju in so sposobni v kratkem času osvojiti specifična znanja in veščine, ki jih zahtevajo različna delovna mesta,« razlaga dekanja fakultete, pri čemer poudarja, da dajejo pri poučevanju velik poudarek razumevanju učne snovi v povezavi s konkretnimi primeri iz prakse. Poleg tega spodbujajo študente, da opravljajo poletno prakso v različnih podjetjih in tako najdejo področje, na katerem bodo z veseljem reševali inženirske izzive.

Na ljubljanski fakulteti za gradbeništvo in geodezijo opažajo, da so študenti vse bolj dejavni v študentskem svetu, študentski organizaciji in treh strokovnih študentskih društvih. Želijo si, da bi bili študenti sposobni reševati najzahtevnejše izzive in da bi svoje inženirske rešitve znali argumentirano zagovarjati v strokovnih in laičnih okoljih. Zato podpirajo obštudijske projekte, v katerih pridobijo še druge, tako imenovane mehke veščine.

Članek avtorja Vasilija Krivca je bil objavljen na portalu TOP gradbeništvo.