Do leta 2029 bodo javne investicije v razmahu, država bo morala poenostaviti postopke, podjetja pa stalno večati produktivnost, tudi z umetno inteligenco.
Gradbeni sektor v Sloveniji bo do leta 2028 dosegal razmeroma stabilno rast, ki jo bodo poganjale investicije v infrastrukturo in evropska sredstva. Po letu 2029 pa se pričakuje povečana negotovost zaradi zmanjšanja kohezijskih virov in večje odvisnosti od državnega financiranja.
Na konferenci Biznis & trendi v gradbeništvu je Bojan Ivanc, glavni ekonomist pri GZS, predstavil aktualno sliko in napovedi za slovenski gradbeni sektor do leta 2029. Analiza kaže, da panoga ostaja eden izmed glavnih stebrov gospodarstva, ampak se vse bolj sooča z dolgoročno vzdržnostjo rasti.
Veliko rezerv pri stanovanjski gradnji
Pogled do leta 2028 ostaja optimističen. Glavno vlogo bodo imeli evropska sredstva ter investicije v prometno in energetsko infrastrukturo. Pomemben dejavnik rasti Ivanc vidi v stanovanjski gradnji, saj so aktivnosti tega gradbenega segmenta glede na povpraševanje po stanovanjih nizke. Povpraševanje se povečuje zaradi priseljevanja, urbanizacije in zmanjševanja velikosti gospodinjstev. Ob tem je zadolženost prebivalstva nizka.
Nato vrsta vprašanj
Po letu 2029 pa se odpirajo nova vprašanja. Zaradi pričakovanega znižanja kohezijskih sredstev se lahko sektor znajde v večji odvisnosti od državnih investicij. Ivanc opozarja, da bo financiranje po tem obdobju eden izmed glavnih izzivov, zlasti za bolj razvito zahodno regijo.
Med dolgoročnimi priložnostmi poudarja projekte energetske infrastrukture in potencialno izgradnjo drugega bloka jedrske elektrarne, ki bi lahko po letu 2030 pomembno vplivala na obseg gradbenih del.
Pet največjih izzivov
Sektor se bo moral hkrati spopasti s petimi skupinami izzivov:
- dolgotrajni administrativni postopki,
- omejeni finančni viri,
- geopolitična tveganja,
- pomanjkanje kadrov,
- fiskalne omejitve.
V tem kontekstu Ivanc poudarja tudi vlogo tehnologije, saj lahko umetna inteligenca srednjeročno prispeva k večji produktivnosti.
Gradbeništvo tako vstopa v obdobje, ko kratkoročno rast spremljajo dolgoročne negotovosti. Še vedno je glavno vprašanje, ali bo sektor znal izkoristiti trenutni investicijski zagon in se hkrati prilagoditi strukturnim spremembam, ki ga čakajo v prihodnjem desetletju.
Dodana vrednost 4,5 milijarde evrov
Gradbeništvo ima v Sloveniji pomembno gospodarsko težo. Leta 2024 je v širšem sektorju delovalo približno 34 tisoč podjetij in skoraj sto tisoč zaposlenih, kar pomeni več kot desetino vseh delovno aktivnih. Skupni prihodki so dosegli 14,3 milijarde evrov, dodana vrednost pa 4,5 milijarde evrov oziroma 7,5 odstotka BDP. Po Ivančevih besedah gre za sektor, ki je velik, razpršen in ključen za investicijski cikel države.
V zadnjem desetletju je bila dinamika gradbenih del zelo volatilna, vendar z jasno dolgoročno rastjo. Po umiritvi na začetku leta 2025 se je aktivnost že v drugem četrtletju vnovič okrepila. Rast poganjajo predvsem infrastrukturni projekti in postopno okrevanje stanovanjske gradnje, ki ostaja pod pritiskom pomanjkanja ponudbe.
Tujina bolj hladna
Mednarodno okolje trenutno ni tako spodbudno. Izvoz gradbenih storitev se je zmanjšal predvsem zaradi ohlajanja stanovanjske gradnje v Nemčiji, ki ostaja najpomembnejši trg za slovenska podjetja, ob Hrvaški in Avstriji. Hkrati so prav podjetja iz teh držav med najaktivnejšimi na slovenskem trgu, kar povečuje konkurenčni pritisk.
Skoraj sto tisoč zaposlenih
Pomemben dejavnik razvoja ostaja trg dela. Število zaposlenih se približuje številki sto tisoč, povprečna bruto plača pa se je v zadnjih šestih letih zvišala za približno polovico. Ivanc poudarja, da gradbeni stroški v zadnjem obdobju vse bolj sledijo rasti plač, zato kadri postajajo glavni omejitveni dejavnik. Čeprav se je pomanjkanje delovne sile nekoliko omililo, ostaja strukturni problem, zlasti pri inženirskih profilih.
Pozitivna znamenja prihajajo iz kazalnikov zaupanja, ki so se od druge polovice leta 2025 izboljšali, ter iz velike rasti dodane vrednosti v zadnjih treh četrtletjih. Kljub temu je sektor še vedno občutljiv za zunanje vplive, med katerimi sta v ospredju vreme in razpoložljivost kadrov.
