V Sloveniji povprečni čas pridobivanja gradbenega dovoljenja znaša 250 dni, na Hrvaškem 150 dni, v Avstriji 130 dni in v Estoniji 110 dni.
Na konferenci Biznis & trendi v gradbeništvu v Portorožu je Gregor Ficko, direktor Zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala, predstavil glavne izzive slovenskega sistema umeščanja projektov v prostor in pridobivanja gradbenih dovoljenj. Njegovo sporočilo je bilo jasno.
Slovenija ne potrebuje nižjih standardov varovanja prostora, temveč bolj učinkovit in časovno predvidljiv sistem odločanja. Predlagane reforme bi po ocenah stroke lahko čas umeščanja projektov v prostor skrajšale tudi za polovico in bistveno izboljšale investicijsko predvidljivost v Sloveniji.
Mnenje naj se da v 30 dneh, drugače …
Med osrednjimi predlogi reforme je uvedba integriranih postopkov, ki bi danes razdrobljene administrativne procese združili v enoten postopek odločanja. »S tem želimo zmanjšati število zaporednih postopkov, da bi investitor dobil eno odločitev namesto več dovoljenj,« je poudaril Ficko.
Pomemben korak v tej smeri bi bil enoten postopek umeščanja strateških projektov v prostor. Ta bi združil pripravo prostorskega akta, okoljsko presojo in pridobivanje soglasij. Takšen pristop bi pomenil eno javno razgrnitev in eno končno odločitev pristojnega organa, s čimer bi se izognili dolgotrajnim zaporednim postopkom.
Drugi glavni element reforme so jasni časovni roki za vse udeležence v postopku. Po predlogu bi morali nosilci urejanja prostora mnenje dati v 30 dneh. Drugače bi se štelo, da je mnenje pozitivno. Podobno bi bili časovno omejeni tudi postopki izdaje gradbenih dovoljenj. »Zaradi sedanje zakonodaje lahko projekt obstane v postopkih tudi desetletje. Tak sistem ustvarja veliko negotovost za investitorje in zavira razvoj,« je opozoril Ficko.
Za gradbeno dovoljenje več kot osem mesecev
Slovenski sistem umeščanja v prostor je namreč izjemno kompleksen. Gre za večnivojski proces, v katerem sodelujejo država, občine in številni nosilci urejanja prostora. Od upravljavcev voda in energetike do institucij s področja varstva narave in kulturne dediščine. Gradbeno dovoljenje je v tem sistemu šele zadnja faza dolgega administrativnega procesa.
Statistični podatki kažejo, da povprečni čas pridobivanja gradbenega dovoljenja v Sloveniji znaša približno 247 dni, pri čemer se izvede okoli 17 različnih postopkov, v proces pa je vključenih več kot 50 institucij. Pomembno ozko grlo so predvsem soglasja različnih mnenjedajalcev, pri čemer pogosto prihaja do dolgih odzivnih rokov in ponavljajočih se dopolnitev projektne dokumentacije.
Primerjava z drugimi državami pokaže, da so postopki v Sloveniji razmeroma dolgi. V številnih evropskih državah je mogoče gradbeno dovoljenje pridobiti v precej krajšem času, pogosto v nekaj mesecih, povprečje držav OECD pa je približno 150 dni.
Okoljski postopki zavirajo gradnjo infrastrukture
Poseben izziv pomenijo tudi okoljski postopki. Slovenija ima približno 37 odstotkov ozemlja vključenega v območje Natura 2000, kar je skoraj dvakrat več od evropskega povprečja. To pomeni, da je razpoložljivega prostora za nove razvojne projekte manj, postopki presoj vplivov na okolje pa so pogosto dolgotrajni in zahtevni.
Ficko pri tem poudarja posledice za razvoj države. Zamude pri umeščanju projektov vplivajo na gradnjo prometne, energetske in komunalne infrastrukture. Podaljšujejo tudi izvedbo stanovanjskih projektov in povečujejo investicijska tveganja. »Če želimo pospešiti razvoj infrastrukture, energetike in stanovanj, moramo vzpostaviti sistem, ki bo investitorjem zagotavljal jasne roke in stabilne postopke,« je končal Ficko.
