»Če tveganj ne obravnavamo pravočasno in sistematično, se skoraj neizogibno pojavijo aneksi. Ne zato, ker bi bili nujni, ampak ker projekt ni bil ustrezno pripravljen,« je na konferenci Biznis & trendi v gradbeništvu povedal Andreas Fromm, glavni direktor Asfinaga, avstrijskega upravljavca avtocest.
Na Asfinagu poudarjajo, da aneksi nastajajo zaradi pomanjkljive priprave in neustreznega obvladovanja tveganj. S tem lahko večino morebitnih sporov odpravijo še pred gradnjo. S proaktivnim upravljanjem projekta pa tveganj ne rešujejo sproti, temveč jih vsebinsko in finančno obravnavajo od začetka projekta.
Tveganja kot del stroškovne strukture
Prvi korak so zgodnja identifikacija tveganj, njihova analiza in finančno ovrednotenje, pri čemer upoštevajo verjetnost in vpliv. Asfinag v stroškovni sestavi jasno ločuje med osnovnimi stroški in stroški tveganj.
Pri tem uporabljajo dva scenarija: po najslabšem tveganja niso v celoti pokrita, po realnem scenariju pa so tveganja že vključena v proračun. S takšnim pristopom že med načrtovanjem dobijo bolj realistično sliko projekta.
Pomembno je tudi stalno prilagajanje. Če se določena tveganja ne bodo realizirala, se rezervacije sprostijo. Če se povečujejo ali materializirajo, se pravočasno prilagodi ocena stroškov.
Minimalna odstopanja
Rezultati takšnega pristopa so po besedah Andreasa Fromma zelo konkretni. Pri projektih, vrednih več kot 25 milijonov evrov, so v zadnjih 15 letih v Asfinagu dosegli povprečno 3,8-odstotno odstopanje dejanskih stroškov od ocenjenih. To potrjuje, da sistematično upravljanje tveganj neposredno zmanjšuje število aneksov in poveča predvidljivost projektov.
Med pripravo projekta izdelajo kakovostne in tehnično izvedljive popise del. Natančno analizirajo terminske plane in opredelijo projektne zahteve. Kot poudarja Andreas Fromm, se prav v tej fazi odloča, ali bo projekt pozneje obremenjen z aneksi ali ne.
Skupni interes namesto konflikta
V Asfinagu prisegajo na partnerski (alliance) pogodbeni model. Ta temelji na skupnem prevzemanju tveganj, transparentnem obračunu dejanskih stroškov, ciljni ceni kot merilu uspešnosti ter sistemu bonusov in penalov. Takšen pristop zmanjšuje konfliktne situacije in vse udeležence usmerja k optimalni izvedbi projekta.
Celoten članek Vasilija Krivca lahko preberete tukaj.
