Boris Podrecca, rojen v Beogradu leta 1940, je otroštvo preživel v Trstu. Študiral je kiparstvo v Benetkah in arhitekturo na Dunaju, kamor se je preselil v 60. letih in diplomiral leta 1968. Gibanje po različnih poteh njegovega življenja se odraža v njegovem arhitekturno-kulturnem delu.
Boris Podrecca živi in dela na Dunaju, v Benetkah in Stuttgartu.
Gostujoča profesura v Lozani, Parizu, Benetkah, Philadelphii, Londonu, na Dunaju, Harvardu-Cambridgeu (Boston) ter od leta 1988 do 2005 redna profesura na Tehniški univerzi v Stuttgartu kot direktor Inštituta za arhitekturno oblikovanje in teorijo prostora.
Prejel je številna priznanja in nagrade: Chevalier des Arts et des Lettres v Parizu, Kulturno nagrado za arhitekturo na Dunaju, Plečnikovo nagrado v Ljubljani, nagrado San Giusto d’oro v Trstu, zlato medaljo za prispevek Dunaju, nagrado “Zlati Vergilij” v Mantovi, naziv častni doktor Univerze v Mariboru in Akademije za likovno umetnost v Beogradu; častni član akademij znanosti in umetnosti v Sloveniji, na Hrvaškem in v Srbiji; častni član Združenja nemških arhitektov v Nemčiji.
Med njegovimi najpomembnejšimi deli so na Dunaju 220 metrov visok Millennium Tower, Mednarodni biocenter in hotel Kempinski; v Benetkah stanovanjski kompleks Giudecca Nova in prenova Muzeja moderne umetnosti Ca’ Pesaro; Hotel Mons v Ljubljani ter Univerza in Medicinska fakulteta v Mariboru; hotelski kompleksi v Dubrovniku in Zadru na Hrvaškem ter Muzej porcelana v Limogesu v Franciji; večnamenska stavba “Stadt Centrum” v Meranu in “Cerkev in župnijski center Binkošti” v Milanu. Nedavno zaključeni projekti vključujejo “Austria Campus Business Center” na Dunaju, “Metro Area San Pasquale” v Neaplju in nebotični hotel “Grand Plaza” v Ljubljani.
Zasnoval je več kot 30 javnih prostorov v osmih evropskih državah, med drugim na Dunaju, v Salzburgu, Celovcu, Stuttgartu, Piranu, Splitu, Trstu, Cormonsu, Motta di Livenza, Raveni in na ulici Via Mazzini v Veroni.
Drugo področje njegovega ustvarjanja je oblikovanje razstav, med njimi razstava o bidermajerju na Dunaju, Jože Plečnik v Centru Pompidou v Parizu, Friedrich Kiesler v muzeju Whitney v New Yorku, Nemška združitev v Martin Gropius Bau v Berlinu, Stoletna zgodovina evropskega urbanizma v NAI v Rotterdamu ter obdobje Straussa v Pekingu in Hongkongu.
