Digitalizacija gradbeništva se pogosto enači z uporabo BIM-a in umetne inteligence, vendar se ključni poslovni učinki izgubljajo drugje – v pomanjkanju standardizirane tehnične semantike, na kateri temeljijo vsi ključni procesi panoge.

Umetna inteligenca obljublja preobrazbo gradbeništva, vendar se v praksi pogosto izkaže kot precenjena. Razlog ni v tehnologiji sami, temveč v kakovosti vhodnih podatkov. Brez standardizirane semantike tehničnih opisov, količin in materialov AI nima ustrezne podlage za delovanje in ostaja zgolj pogojno uporabna.

Prispevek analizira, zakaj BIM in digitalna orodja, ki temeljijo na BIM-u, sama po sebi ne rešujejo ključnih poslovnih procesov, kot so povpraševanja, ponudbe, kalkulacije in nabava. V zaključku bo predstavljen koncept »gradbene slovnice« kot manjkajoči člen med tehnično stroko, poslovnimi procesi in učinkovito uporabo umetne inteligence.